Unesco je 21. februar za mednarodni dan maternih jezikov razglasil leta 1999 v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so leta 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj jezik, bengalščino.
Namen mednarodnega dneva maternih jezikov je krepitev spoštovanja do lastne materinščine in do jezikov drugih ljudi in kultur. Z njim opozarjajo na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu. Ključ do tega je v 19. st. napisal že A. Martin Slomšek, ki je učil: »Sveta vera bodi vam luč, materni jezik pa ključ do zveličavne narodove omike.«
Po podatkih UNESCA okrog 40 odstotkov svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobrazbe v jeziku, ki ga govori ali razume. Pravica do materinščine je osnovna človekova pravica.
Materni jezik ali materinščina je jezik, ki se ga v zgodnjem otroštvu običajno naučimo kot prvega in se v njem najlažje izražamo, zato ga imenujemo tudi prvi jezik. Je jezik, ki se ga naučimo v okviru doma in v katerem večinoma govorijo naši starši. Lahko pa ima človek glede na življenjske okoliščine tudi dva materna jezika, prvega in drugega.
Slovenščina je materni jezik približno 2,5 milijona ljudi, od tega jih okoli 1,85 milijona živi v Republiki Sloveniji. Od 1. maja 2004 je slovenščina eden od uradnih jezikov Evropske unije, kar se kaže v tem, da se govori predstavnikov Slovenije prevajajo v druge jezike, vsi dokumenti se prevajajo tudi v slovenščino.
Danes obstaja med 6000 in 7000 različnih jezikov (številni sproti izumirajo), največ govorcev pa govori mandarinščino. Jezik je čudovito orodje komunikacije, materni jezik pa sodi k človekovi naravni pravici in izraža posameznikovo pripadnost določeni narodnosti, okolju in kulturi.